Ščuka - kratek vodnik za začetnike in stare borce
Spomnim se, pred 20 leti sem začel loviti ribe. Moj cilj je bil ujeti ribo, kakršnokoli, samo da je bila riba. Nikogar nisem poznal, ki bi se ukvarjal s to dejavnostjo, tako da sem poskušal ujeti ribo na kakršenkoli bolj, predvsem pa manj uspešen način. Prebiral sem knjige, hodil k vodi preizkuševat nove načine, vendar uspeha kar ni in ni bilo. Po dolgem času in ne vem koliko neuspešnih ribolovih sem končno ujel svojo prvo sladkovodno ribo. Rdečeperka, lepa, velika, težka okrog pol kilograma. To je bil tisti pravi zagon. Še bolj sem se posvetil ribolovu in znanosti pripravljanja vab, ki pa so več ali manj vse vsebovale kruh in mogoče še kakšen dodatek. Prijemale so predvsem rdečeperke, zgleda, da so le one nekako prebavljale mojo kuhinjo. Spomnim se, ko smo prvič kupili mojo prvo pravo ribiško vabo. Mislim, da je bila znamke La Sirene. Niti ni pomembno, uspeh se zaradi nje ni prav nič povečal. Po dolgem času mi je nekako uspelo ujeti prvega klena. Lep, celih 28cm je imel. Po tem dnevu, mi je ribolov nekako stekel. Nič več mi ni bil cilj samo ujeti ribo, cilj mi je bil ujeti čim več rib. Pri tem sem spet bil bolj ali manj uspešen. Vse dokler si nisem zaželel ujeti ščuko. Ščuka, ta misteriozna riba.
Spinnerbait je eden od novejših ameriških izumov, katerega uporaba se pri nas počasi, a zanesljivo veča. Se pa hitro pokažejo prvi problemi, ko ribiči pogosto ne vedo kako pravilno uporabljati in voditi to, v mnogočem edinstveno, vabo. Ker ima žličko tako kot blestivke (mepsi), jo poskušajo voditi
Mormiška je vaba, ki je bila izumljena v Rusiji v 19. stoletju za ribolov pod ledom, kot imitacija rakca, ime pa izhaja iz ruske besede za sladkovodnega rakca-Mormysh. Ker hitro razširila po vsej Rusiji in Skandinaviji. Na prvi pogled spominja na muho in ne na umetno vabo za vijačenje. Sama vaba je zelo preprosta, saj je sestavljena iz trnka na katerega je pritrjena svinčena (ali pa tungsten) kroglica in skozi luknjo v njej se napelje vrvico.
Napredek, evolucija, nadgradnja in vedno nove izboljšave, vse to so inovativne Maria Japan vabe izdelane predvsem za ribolov na morju. Vabe so izdelane za lov v mediteranu po japonskih standardih kvalitete. Voblerji in vse ostale vabe gredo skozi rigorozne teste s strani profesionalnih / šprtnih ribičev. Vabe spadajo v najvišji kvalitetni in višji cenovni razred...
Kot ime namiguje, je bila ta vaba izmišljena v Tasmaniji v 60ih letih prejšnjega stoletja, množična proizvodnja pa se je začela v poznih 70ih letih. Čeprav je bila ustvarjena z ribolovom na postrvi v mislih (predvsem na jezerih), se je z široko distribucijo razširilo tudi število drugih ribjih vrst, ki jih lahko ujamemo z vragom (bass, ščuka, som, bolen...).
Nov način za dnevni lignjelov. Tehnika je prvenstveno narejena za ribolov iz čolna. Svoj čoln moramo pozicionirati na takšno pozicijo kamor se zatečejo lignji čez dan, da se skrijejo pred dnevnimi predatorji, to je večinoma dlje od obale, v okolici skal ali potopljenih objektov.
Ko sem pred kakim letom na forumu prosil, da bi poslovenili izraze (crankbait, pullbait, propbait ...) me je Matija kot administrator vzpodbudil z besedami, če se javim, da naredim to. Zadeva mi je predstavljala izziv in začel sem brskati po internetu, da si najprej sam razložim te pojme. Več ko sem imel informacij, bolj mi je postajalo jasno, da določenih izrazov, ki so postali mednarodni, ne bom mogel in znal prevesti, istočasno pa sem ugotovil, da jih sploh ni potrebno prevajati, kajti izrazi so se že prijeli in s poslovenitvijo bi samo vnesli zmedo med že uveljavljene termine.
Knjiga Ribe slovenskih celinskih voda je terenski priročnik za določanje sladkovodnih rib in piškurjev. Uvodu, v katerem so opisane osnovne značilnosti in habitati rib, sledi dihotomni ključ za določanje družin. Najobsežnejše poglavje vsebuje opise vseh vrst sladkovodnih rib in piskurjev, ki živijo v Sloveniji.
Veliko sem govoril o testiranju voblerjev, na koncu pa ne da sem obupal, preprosto je zadeva nesmiselna. Mislim, da testa, ki bi bil realen ni mogoče izvesti. Največji problem je riba. Nikakor noče sodelovati, vedno znova in znova preseneča.
Tudi klen je odlična riba na katero lahko vijačimo. Lovimo ga lahko z sledečimi umetnimi vabami kot so: blestlivke, voblerji, ter silikonske vabe. Najboljši čas za lov klena na umetne vabe so poletni dnevi še posebej zjutraj in proti večeru, zelo aktiven je tudi pozimi ker je bolj malo naravne hrane in postane zelo aktiven pri prehranjevanju z manjšimi ribicami.
Večina ribičev, ki se ukvarja z vijačenjem uporablja palice različnih dolžin ter trdote. Palice se razlikujejo tudi po sami sestavi in sicer dvo ali več delne ter teleskopske. Obstaja veliko proizvajalcev palic za vijačenje. Kateri proizvajalec je najboljši je nemogoče povedati.
Debelina ribiške vrvice je odvisna od ribe na katero vijačimo. Za roparice potrebujemo debelejšo ribiško vrvico. Pri ribiški vrvici moramo paziti na več stvari, kot so: debelina, nosilnost, raztezanje, spomin ribiške vrvice »memory efekt«, barva … Pri debelini moramo upoštevati predvsem karakteristike navijalnega kolesca in se gibati v njegovih predpisih.
Kaj je boljše je težko definirati saj imata tako čoln kot lov iz brega svoje prednosti. Lahko pa bi se reklo, da je lov iz čolna lažji zaradi dostopnosti do ribolovnih mest. Vsekakor pa to še ne pomeni, da vsi tisi, ki si ne lastijo čolna ne morejo dobro loviti iz brega.
Ribolov je moški šport. Z njim se ukvarjajo ženske, ki so izjeme, ki želijo biti nekaj posebnega in s tem vzbujajo pozornost. Koliko žensk pa lovi ribe, le kaj vidijo v tem? Sama sem bila kar nekajkrat spremljevalka na celodnevnem ribolovu in moram priznati, da je kar dolgočasno. Ker mi je moj partner, ki se ukvarja z ribolovom nekajkrat predlagal, naj grem z njim in se aktivno vključim v ribolov so bile moj odziv zgoraj napisane besede.
Ker se po razni literaturi in tudi po spletnih straneh uporabljajo za opisovanje razvojnih stadijev salmonidov – postrvjih vrst, različni izrazi in ker le ti niso poenoteni je z namenom poslovenjenja in poenotenja nekaterih izrazov nastala preglednica z naslovom Razvoj postrvi.
Akvakultura oziroma pridelava rib za človeško prehrano je dejavnost živinoreje, ki od leta 1984 beleži stalno letno rast, preko 10 % (FAO, 2000). Tudi v bodoče je realno pričakovati nadaljevanje rasti. V svetu se vzreja preko 250 vrst vodnih organizmov.
Acipenser ruthenus, Anguilla anguilla, Aristichthys nobilis, Barbus barbus, Carassius auratus, Clupea harengus, Cottus gobio, Ctenopharyngodon idella, Cyprinus carpiom, Dentex dentex, Engraulis encrasicolus ...
Uspešen obstoj v katerem koli okolju osebku zagotavljajo informacije o okolici ki jih pridobi s pomočjo čutil. Ribe imajo enaka čutila kot mi lahko vidijo, vohajo, tipajo, in okušajo. Poleg tega pa so razvile tudi sposobnost zaznave elektromagnetnih valov.
V kolikor boste tudi letošnje poletje preživeli v hribih in planinah ali pa za vodo, bodite pozorni na klope. Klopi so pravzaprav povsod, vendar niso vsi enako nevarni. Majhna, krvosesa bitja, ki prenašajo viruse meningoencefalitisa (srednje evropskega tipa) in tako imenovano Lajmsko bolezen, so nastanjeni po celi Sloveniji, z izjemo Primorske.