Torek, Marec 19, 2024
A- A A+

O Sulcu - Hucho hucho

Sulec je naša največja salmonidna riba. Spada med salmonide in ima temu primerno zgradbo in obliko telesa. Sulec ima razmeroma velike zobe ter usta, velike škržne poklopce in na videz veliko glavo. Zobje so kljukasto zaviti, poleg čeljustnih zob pa ima dve vrsti zob tudi na jeziku.

Glava in hrbet sta temno rjava z zelenim in rožnatim odtenkom, podobno kot ostali salmonidi se prilagodi okolju v katerem živi, odtenek je posledično odvisen predvsem od okolice. V obdobju parjenja se sulcu barva spremeni v bakreno rdečo. Glava kot začetek telesa je izredno hidrodinamična in omogoča, da lahko sulec plava proti toku tudi v hitrejših tolmunih z večjim pretokom, poleg hidrodinamične glave pa ima sulec tudi veliko repno plavut, ki mu omogočata, da lahko pleni tudi hitrejše ribe. Sulec ima razmeroma velike oči ter dobro razvit okus.
Po nekaterih podatkih doseže preko 150 cm in lahko tehta preko 50 kg, starost pa okoli 15 let (največji ujeti sulec naj bi tehtal 59,6 kg in bil dolg 185 cm, ujeli pa so ga ribiči na Donavi). Sulec naseljuje porečje Donave, kjer je avtohtona vrsta, naselili pa so ga tudi v reke, kjer ima ustrezne življenske pogoje, vendar tam pred vlaganjem ta vrsta ni bila avtohtona. V Sloveniji naseljuje reke Savo, Krko, Ljubljanico, Savinjo, Soro, Kolpo, Dravo, Muro,…
Živi v pasu lipana, podusti in mrene. Sulec doseže spolno zrelost pri dolžini okoli 70 cm. Samci so pri tej dolžini stari tri, samice pa štiri leta. V času drsti sulci zapustijo mesta v reki kjer so preživeli zimo in se pomaknejo v dele reke, kjer hitrost toka doseže okoli 0,6 do 1,0 metra na sekundo ter globino med 30 in 120 centimetri.
Drsti se konec marca ter v začetku aprila. Samci prispejo na drstna mesta praviloma prvi. Samice skopljejo v peščeni in prodnato dno drstno jamico, ki ima lahko v premeru celo 1,5m , v globino pa 40 cm. V jamico odloži samica ikre, ki jih po oploditvi zakoplje. Ob samici so v času drsti prisotni samci, ki ikre oplodijo. Ponavadi prihaja med samci do bojev, dominantni samec pa oplodi ikre, ki jih odloži samica v drstno jamico. Samec ostane v prisotnosti samice do tri dni. Med drstjo odloži samica okoli 1000 iker na kilogram telesne teže. Ikre dosežejo v premeru med 4,5 in 5,5 mm odvisno od velikosti, ki jo doseže samica. Par se po drsti pomakne po toku navzgor kjer si nabere novih moči.
Mladice se izvalijo med 240 in 260 D°, kar pomeni okoli 26 dni po drsti. Po uspešni izvalitvi, zarod z mešičkom le tega porabi, nato pa se pomakne v vodni stolpec, kjer je tok šibak ponavadi ob breg. Mladice se hranijo z zooplanktonom in manjšimi nevretenčarji, v nadaljnem življenju pa je prehrana sulca sestavljena pretežno iz rib, predvsem ciprinidov, seveda pa se na njegovem jedilniku znajdejo tudi salmonidne vrste rib.
Za uspešen lov sulca je treba predvidetvati kje se riba zadržuje. Poleg poznavanja življenskega okolja seveda brez intuicije ne gre. Globoki tolmuni in predeli reke, kjer se v reko zliva potok ali pa se voda na kakšen drug način meša so idealna mesta za lov sulca, saj se v teh delih zadržujejo manjše ribe, ki predstavljajo sulcu vir hrane. Redko zapusti del reke v katerem prebiva, izjema je le drst in zimski čas, ko ponavadi zapusti lovno območje in se preseli drugam zaradi pomankanja hrane. Glede na to, da je sulec teritorjalna riba v svoji bližini ne trpi sovrstnikov. Če večji sulec zapusti svoje bivališče, je ujet ali pogine se na njegovo mesto naseli mlajša in manjša riba iste vrste. Najpogosteje se hrani na mestih, kjer globoka voda prehaja v plitvejši del, torej na prehodu iz hitre v počasnejšo vodo, vendar to ni pravilo. Zadržuje se na mestih ki so težje dostopna, zato moramo ribolovno mesto izbrati tako da bomo ribo spravili iz vode brez večjih težav.
Sulca lovimo ponavadi s priborom za vijačenje in ta mora biti dovolj močan, da lahko zapeto ribo spravimo na suho. Izbrati moramo ustrezno debelino vrvice, ki ponavadi znaša med 0,40 in 0,60 mm. Uporabljamo vabe, ki so primerne za lov plenilskih vrst rib, vendar pa izkušeni sulčarji uporabljajo večje vabe, ki so namenjen izključno lovu na sulca.
Ko poskušamo določiti optimalen čas ribolova moramo imeti pred očmi naravne prehranske navade sulca. Le ta se hrani spomladi in poleti, ko se začne mračiti in ponoči, jeseni in pozimi oziroma, ko se temperatura vode začne zniževati pa se prehranske navade sulca spremenijo in se hrani predvsem zgodaj zjutraj in ob večerih. Pozimi, ko je voda motnejša je priporočljivo uporabljati intenzivneje obarvane vabe. Jeseni je voda toplejša kot pozimi in vsebuje manj kisika, takrat se sulec zadržuje v tolmunih in delih reke kjer ima voda hitrejši pretok, pozimi pa je primeren čas za lov sulca predvsem z blestivko ter tudi drugimi vabami. Praviloma sulec miruje pozimi če se vodostaj reke zniža, ko pa se nivo vode zopet začne zviševati, pri oblačnem vremenu, se premaknejo tudi manjše ribe, posledično se v tem času intenzivneje prehranjuje tudi sulec. Idealne razmere za lov sulca bi bile, ko rahlo pada sneg, ni vetra in se temperatura približuje ničli.
Seveda pa je treba poudariti da je sulec ogrožena ribja vrsta katere stalež se zmanjšuje, na drugi strani pa je izjemna športno ribolovna riba. Vsi ribiči bi si morali prizadevati, da bi se stalež sulca povečeval. Najustreznejši varstveni ukrep je zavarovanje dela reke, kjer bi nemoteno živele odrasle živali in pa zavarovanje drstišč. Sulec se namreč na drsti vznemiri že ob najmanjših premikih ob vodi. Kjer zavarovanje biotopa ni mogoče, je potrebno intenzivno vlaganje umetno vzrejenih rib.