Četrtek, Maj 06, 2021
A- A A+

Ptičja gripa

Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti.

Kaj je aviarna ali ptičja gripa?

Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti.
Potek bolezni pri ptičih je lahko različen, in sicer se lahko kaže le z blagimi znaki, na primer z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot »visoko patogeno aviarno gripo«, zaradi katere ptica pogine. To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878, je zelo nalezljiva in povzroči smrt ptic že kmalu po pojavu prvih znakov, lahko že v istem dnevu. Smrtnost pri pticah je 100-odstotna.


Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni med pticami?
Najpomembnejši ukrep je hitro pokončanje okuženih in okužbi izpostavljenih ptic, ustrezno odstranjevanje mrhovine ter razglasitev karantene in opravljanje dezinfekcije na kmetijah, kjer se je bolezen pojavila.
 
Virus je mogoče uničiti z visoko temperaturo (pri 56°C v treh urah ali pri 60°C v 30 minutah) in običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi, kot sta na primer formalin ali jod. Virus pa lahko v ptičjih iztrebkih pri nizkih temperaturah preživi tudi tri mesece ali več. V vodi lahko preživi do štiri dni pri temperaturi 22°C in več kot 30 dni pri temperaturi 0°C. Študije so pokazale, da lahko en sam gram iztrebkov, okuženih z visoko patogeno različico bolezni, vsebuje tolikšno količino virusa, da bi se lahko okužilo kar milijon ptic.
 
Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja bolezni je tudi omejevanje prevozov žive perutnine, tako znotraj držav kot med njimi.


Kakšne so posledice izbruhov bolezni med perutnino?
Izbruhi ptičje gripe, predvsem njene visoko patogene oblike, lahko povzročijo ogromno škodo na področju vzreje perutnine in predelave perutninskega mesa. Izbruh bolezni v ameriški državi Pensilvanija v letih 1983-1984 je zahteval pokončanje kar 17 milijonov ptic. Ocenjena škoda je znašala skoraj 65 milijonov dolarjev. Ekonomske posledice ptičje gripe so lahko še posebej katastrofalne za države v razvoju, kjer je vzreja perutnine pomemben vir dohodka in hrane za obubožano podeželsko prebivalstvo.
 
Če se bolezen razširi na večjem območju države, jo je zelo težko nadzorovati. Širjenje bolezni, ki je izbruhnila leta 1992 v Mehiki, so uspeli ustaviti šele leta 1995.
 
Prav zato je zelo pomembno, da ob pojavu bolezni državne oblasti ukrepajo hitro in odločno, da bi čim prej zajezile širjenje okužbe.

Kako se ptičja gripa širi po državi?
Bolezen se hitro širi s kmetije na kmetijo, saj se virus v visokih koncentracijah nahaja v perutninskih iztrebkih, od koder prehaja v zemljo. S ptice na ptico se širi tudi po zraku z vdihovanjem. Prenos s kmetije na kmetijo je mogoč preko kontaminiranega kmetijskega orodja in mehanizacije, krme in obleke, predvsem pa obutve. Virus lahko na telesu prenašajo tudi živali, ki sicer ne zbolevajo, na primer glodalci, medtem ko so dokazi za takšen mehanski prenos virusa pri muhah omejeni.
 
Iztrebki divjih ptic lahko vnesejo virus v jate perutnine na večjih farmah ali manjših kmetijah. Možnosti za takšen prenos bolezni z divjih ptic na domačo perutnino je večji v primerih, ko je domača perutnina veliko na prostem in so zaloge vode za domačo perutnino dostopne divjim pticam oziroma se nahajajo na takšnih mestih, da lahko pride do kontaminacije vode z okuženimi iztrebki divjih ptic.
 
Na tržnicah, kjer se v veliki gneči in v slabih sanitarnih razmerah prodaja živa perutnina, lahko prav tako prihaja do prenosa okužbe.

Kako se bolezen prenaša med državami?
Bolezen se med državami prenaša preko mednarodne trgovine z živo perutnino. Prav tako lahko čez državne meje virus zanesejo divje ptice. V preteklosti so ptice selivke na velikih razdaljah prenašale visoko patogeno različico ptičje gripe.
Vodne ptice selivke, predvsem divje race, so naravni rezervoar virusa ptičje gripe, med pticami pa so na bolezen najbolj odporne, saj se pri njih razvije le milejša oblika, ki hitro mine. Lahko pa virus pri selitvah prenesejo zelo daleč in s kontaminiranimi iztrebki okužijo domače race, purane, gosi in drugo domačo perjad, ki je za bolezen, predvsem njeno težjo obliko, zelo dovzetna.
 
Kakšne so sedanje razmere?
Od decembra 2003 iz vse več azijskih držav poročajo o izbruhih visoko patogene aviarne influence pri piščancih in racah. Okužbo so potrdili tudi pri nekaterih vrstah divjih ptic in pri prašičih.
Tako hitrega širjenja visoko patogene različice in hkratnih izbruhov bolezni v več državah pa v preteklosti še nismo zasledili, kar vzbuja še večjo zaskrbljenost za zdravje ljudi in prihodnost kmetijstva. Do sedaj so zasledili HPAI H5N1 v državah Jugovzhodne Azije, Centralne Azije (Mongolija, Kazahstan), v Rusiji in pred kratkim v Turčiji.
 
Še posebej je zaskrbljujoče odkritje, da lahko tudi ljudje zbolijo za visoko patogeno različico bolezni, znano kot »H5N1«. Ta tip virusa je preskočil bariero med vrstami in pri ljudeh povzročil hudo obliko gripe. Oboleli in umrli so v Vietnamu, Kambodži, Indoneziji in na Tajskem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je do sedaj obolelo 117 oseb (od teh je 60 oseb umrlo). Največ obolelih je v Vietnamu 91 (umrlih 41 oseb), precej manj na Tajskem 17 (umrlih 12 oseb), Kambodži 4 (umrle 4 osebe) in Indoneziji 5 (umrle 3 osebe).

Zakaj tolikšna zaskrbljenost zaradi izbruhov bolezni?
Razlogov za zaskrbljenost zaradi izbruhov ptičje gripe pri perutnini je več. Prvič, večino izbruhov bolezni je v zadnjem času v Aziji povzročil visoko patogen virus H5N1. Vse več je namreč dokazov, da ima ta vrsta virusa enkratno sposobnost za preskok med vrstami in pri ljudeh povzroča hudo obliko bolezni z visoko stopnjo smrtnosti.
Drugič, obstaja možnost, da se lahko sedanja situacija precej poslabša in da pri ljudeh pripelje do pandemije gripe. Strokovnjaki namreč že vedo, da si lahko ptičja in človeška gripa izmenjata gene, če se človek sočasno okuži z obema različicama. Takšna izmenjava genov v človeškem telesu bi lahko povzročila nastanek čisto novega podtipa virusa gripe. Naravno imunost pa bi imeli le redki ljudje, če sploh kdo. Cepiva, ki jih vsako leto razvijejo za zaščito pred gripo v jesensko-zimski sezoni, pa bi bila proti takšnemu novemu podtipu bolezni neučinkovita.
 
Če bi novi virus hkrati vseboval še dovolj človeškega genskega materiala, bi lahko razvil tudi sposobnost prenosa s človeka na človeka in ne le s perjadi na človeka kot doslej. V tem primeru bi nastale ugodne razmere za začetek nove pandemije gripe, katere posledice bi bile še posebej katastrofalne, če bi šlo za širjenje hujše oblike z visoko stopnjo smrtnosti v daljšem časovnem obdobju.
 
Nekaj takšnega se je zgodilo v letih 1918-1919, ko se je pojavila popolnoma nova različica gripe in se v štirih do šestih mesecih razširila po vsem svetu. V več valovih je pandemija trajala kar dve leti in zahtevala od 40 do 50 milijonov življenj.

Ali obstajajo kakšni dokazi za prenos aviarne influence s človeka na človeka?
Ne. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pomagajo prizadetim državam pri oblikovanju in izvedbi raziskav, s katerimi bi lahko že zelo zgodaj zaznali prenos virusa aviarne influence s človeka na človeka. Hkrati SZO v okviru globalnega programa za nadzor nad gripo v svojih laboratorijih raziskuje viruse človeške in ptičje gripe, ki se pojavljajo v zadnjem času. Pričakujejo, da bodo s temi raziskavami izvedeli več tudi o izvoru in značilnostih virusa H5N1.
Kakorkoli že, novi virus, ki bi se prilagodil za prenos s človeka na človeka, bi se širil z veliko hitrostjo in strokovnjaki bi takoj vedeli, da gre za novo obliko bolezni. Zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi se kaj podobnega že zgodilo.

Ali se virus H5N1 pogosto prenese na človeka?
Sploh ne, celo zelo redko. Prvič so prenos tega virusa na človeka dokazali v Hong Kongu leta 1997. V tem prvem izbruhu bolezni je bolnišnično oskrbo potrebovalo 18 ljudi, 6 jih je umrlo. V enem primeru je bil vir okužbe poginula ptica na kmetiji, v preostalih pa živa perutnina na tržnici.
Primeri okužb s ptičjo gripo pri ljudeh so sovpadali z izbruhi visoko patogene različice H5N1 pri perutnini. Obstajajo zelo redki podatki o prenosu virusa H5N1 s človeka na človeka, predvsem med družinskimi člani. Čeprav so pri teh ljudeh našli protitelesa na H5, kar nakazuje na okužbo, pa nihče izmed njih ni zbolel za težjo obliko bolezni. Protitelesa so našli pri 10 odstotkih ljudi, ki so delali na perutninskih farmah in so bili vključeni v raziskavo.
 

Ali so vse različice aviarne gripe, ki se pojavljajo v zadnjem času, človeku enako nevarne?
Ne. Trenutno povzroča največ skrbi zdravstvenim oblastem različica virusa N5H1. Da bi lahko bolje ocenili tveganje za zdravje ljudi, je treba vedeti, za kakšen podtip ptičje gripe gre v katerem od izbruhov bolezni med perjadjo. Bolezen pri perutnini povzročajo še podtipi virusa influence A H7 in H9, ki pri ljudeh zelo redko povzročijo blage znake okužbe kot so vnetje veznic in prehladni znaki.
 

Ali je mogoče pandemijo preprečiti?
Nihče ne ve zagotovo. Virusi influence so zelo spremenljivi in je zato težko karkoli napovedovati.
Prva prednostna naloga in glavni način obrambe ostaja zmanjševanje možnosti za človekovo izpostavljenost poglavitnemu viru okužbe, to je okužena perutnina. To je mogoče doseči s hitrim odkrivanjem izbruhov bolezni pri perjadi in uvajanjem izrednih ukrepov, vključno s pokončanjem okužene in izpostavljene perutnine ter primerno odstranitvijo poginjenih živali.
 
Strokovnjaki v skladu z doslej dostopnimi dokazi sklepajo, da obstaja povečano tveganje za prenos bolezni na človeka, ko se visoko patogena različica virusa H5N1 močno razširi med perutnino. Ko pa začne naraščati število obolelih ljudi, obstaja tudi večja možnost za pojav novega podtipa virusa, ki bi lahko sprožil pandemijo gripe. Povezava med veliko razširjenostjo bolezni med perutnino in povečanim tveganjem za prenos okužbe na človeka je bila dokazana prav pri primerih izbruhov bolezni v Aziji. Vse primere bolezni in smrti zaradi ptičje gripe pri ljudeh so odkrili v Vietnamu, Kambodži, Indoneziji in na Tajskem, kjer je šlo za zelo razširjene izbruhe bolezni med perutnino.
 
SZO poudarja, da gre za izredne razmere, ki zahtevajo hitro ukrepanje kmetijskega sektorja. Na primer, leta 1997 je bil v Hong Kongu pokol celotne populacije perjadi, približno 1,5 milijona piščancev in drugih ptičev, opravljen v samo treh dneh. Leta 2003 so na Nizozemskem v samo tednu dni poklali kar 30 milijonov pernatih živalih, skoraj tretjino od celotne populacije.

Ali lahko podatek, da je med ljudmi tako malo primerov ptičje gripe, štejemo za pomirjujoč?
Da. Po podatkih SZO naj bi se različica H5N1 pri pticah pojavila že aprila 2003. Odkritje tako majhnega števila okuženih ljudi s to vrsto virusa daje slutiti, da se bolezen s ptic na ljudi zaenkrat ne prenaša prav hitro. Toda to se lahko kaj kmalu spremeni, saj se je pokazalo, da bi lahko virus H5N1 v kratkem času mutiral, hkrati pa je iz nekaterih primerov razvidno, da je ta različica virusa nagnjena k izmenjavi genskega materiala z virusi gripe drugih živalskih vrst.

Ali so bili dosedanji ukrepi pravilni?
V nekaterih primerih bi lahko odgovorili pritrdilno. Na Japonskem in v Republiki Koreji kaže, da so obvladali izbruhe bolezni pri perutnini hitro in varno. Testirali so tudi delavce, ki so sodelovali pri pokončanju okuženih živali, a med njimi niso ugotovili nobenega primera okužbe. V drugih državah so se znašli precej slabše.
SZO se v polni meri zaveda, da v nekaterih državah, kjer se je bolezen med perjadjo zelo razširila, enostavno nimajo dovolj finančnih sredstev, da bi lahko priporočene ukrepe pokončanja okuženih živali izpeljali hitro in varno za ljudi, ki pri teh ukrepih sodelujejo. V nekaterih od teh držav predstavlja dodatno oviro za ustrezno ukrepanje tudi dejstvo, da se na zaostalih kmetijskih območjih ukvarjajo z neregistrirano rejo perutnine, kar onemogoča hitro in sistematično odstranitev okuženih živali.
 
SZO, FAO in OIE so zato skupaj izdale nujen poziv mednarodni skupnosti, naj v interesu javnega zdravja na mednarodni ravni tem državam čim prej zagotovi ustrezne finančne vire in druge oblike pomoči.

Ali se je poleg H5N1 še kakšen drug virus ptičje gripe prenesel na človeka?
Da. Še dve različici virusa ptičje gripe sta se prenesli na ljudi, vendar ne povzročata tako težke bolezni kot H5N1.
Virus H9N2 je leta 1999 povzročil blažjo obliko bolezni pri dveh otrocih v Hong Kongu in sredi decembra 2003 pri enem otroku, prav tako v Hong Kongu.
 
Različica H7N7, ki je pri ptičih visoko patogena in se je pojavila februarja 2003 na Nizozemskem, je dva meseca po izbruhu povzročila smrt veterinarja, z blagimi bolezenskimi znaki pa je zbolelo precej delavcev na piščančjih farmah in njihovih družinskih članov.

Ali cepivo proti gripi, ki je na voljo, ščiti ljudi pred virusom influence A H5N1?
Ne. Cepiva, ki so trenutno na voljo, ljudi ne zaščitijo pred boleznijo, ki jo povzroča virus H5N1. SZO si je prizadevala v sodelovanju z laboratoriji globalne mreže za nadzor nad gripo čim prej razviti prototip virusa H5N1 in ga ponuditi vodilnim svetovnim farmacevtskim podjetjem za izdelavo cepiva.
 

Ali so na voljo kakšna zdravila za preprečevanje in zdravljenje?
Da. Dve vrsti zdravil sta na voljo. To so inhibitorji M2 (amantadin in rimantadin) in inhibitorji nevraminidaze (oseltamivir in zanimivir), ki so v nekaterih državah registrirani za preprečevanje in zdravljenje običajne gripe in za katere predvidevajo, da bi bili učinkoviti pri katerikoli različici bolezni.
Prve analize virusov, ki so jih izolirali pri smrtnih primerih v Vietnamu, pa kažejo na rezistenco na inhibitorje M2. Za zdravljenje ali preprečevanje okužbe z virusom influence A H5N1 amantadin ali rimantadin ne prideta v poštev, ker sta neučinkovita. V laboratorijih mreže za nadzor na gripo pa potekajo tudi študije, s katerimi naj bi potrdili učinkovitost inhibitorjev nevraminidaze proti različici H5N1.

VIR: IVZ