Ponedeljek, Junij 01, 2020
A- A A+

Vzreja postrvi

V zadnjem času se uveljavlja izraz akvakultura, s katerim poimenujemo vse načine kontrolirane reje vseh vodnih organizmov, v vseh okoljih. Rejec poskuša nadzorovati in ravnati vsako fazo rejskega ciklusa. Gojitev vodnih organizmov in znotraj te delavnosti gojitev rib, je potrebno razlikovati od lova vodnih organizmov (ribolova), kjer človek posega v naravno populacijo le občasno.

V zadnjem času se uveljavlja izraz akvakultura, s katerim poimenujemo vse načine kontrolirane reje vseh vodnih organizmov, v vseh okoljih. Rejec poskuša nadzorovati in ravnati vsako fazo rejskega ciklusa. Gojitev vodnih organizmov in znotraj te delavnosti gojitev rib, je potrebno razlikovati od lova vodnih organizmov (ribolova), kjer človek posega v naravno populacijo le občasno. Zrejo vodnih organizmov živali štejemo med živinorejske panoge, ki bodo odigrale pomembno vlogo pri preskrbi človeštva s hrano.
V Sloveniji sta najbolj razširjeni akvakulturni panogi zreja postrvi in krapov. Zreja postrvi je tipičen predstavnik načina, kjer v sistem vnesemo vso krmo, zreja krapov pa predstavlja vmesno obliko.


Pri umetnem oplojevanju v kontroliranih pogojih najprej v posodo osmukamo ikre in nato na podoben način v isto posodo iztisnemo tudi spermo. Na vsak liter iker dodamo nekaj mililitrov sperme. Ikre in spermo dobro premešamo in nato v posodo dolijemo toliko vode, kolikor je znašal volumen iker. Dodatek vode aktivira spermije, da se prično aktivno gibati. Spremiji se aktivno gibajo le kratek čas, približno 30 sekund. V tem času nakateri izmed njih skozi majhno odprtino na zunanji ovojnici ikre prodro v notranjost iker. Združitev nekaj mikronov velikega spermija in ikre, ki je sferične oblike in ima premer od enega do pet milimetrov, imenujemo oploditev.
 
Oplojene ikre inkubiramo v posebnih inkubatorjih, ki so lahko različnih oblik in izvedb. Bistveno je, da voda ves čas inkubacije obliva ikre v katerih se prično razvijati zarodki. Kako hitro se bodo razvijali zarodki je odvisno od temperature vode. Ta ne sme biti višja od 12 C, ker pri višjih temperaturah zarodki zamro, lahko pa je seveda nižja. Pri temperaturi 10 C bo razvoj pri kalifornijski postrvi trajal približno 30 dni, pri temperaturi 5 C pa dvakrat dalje, torej približno 60 dni. Razvijajoči se zarodki so v določeni fazi razvoja zelo občutljivi, zato iker prvi dve tretjini inkubacije ne smemo premikati, prav tako pa moramo preprečiti, da bi bile ikre na sončni svetlobi.
 

Ko je razvoj zarodka v ikri končan in zunanja ovojnica ikre poči, nastopi izvalitev. Po izvalitvi larve, kot imenujemo komaj izvaljene ribice, ne potrebujemo hrane, saj izkoriščajo zaloge hrane, ki jo imajo v obliki tako imenovanega rumenjakovega mešička pritrjeno na abdomnu. Pri temperaturi 10 C izkoristijo to hrano v približno štirih tednih. V tem času se tudi vsi organi dokončno razvijejo in ribe prično aktivno plavati in iskati hrano, zato jih pričnemo krmiti.
 
Za krmo so včasih uporabljali zmleto govejo vranico ali jetra, danes pa uporabljamo tako imenovane starterje. To so kompleksna krmila v obliki drobnih zrn. Velikost teh zrn je manj kot milimeter saj so tudi ribe zelo majhne. Dolge so približno 30 mm in tehtajo manj kot 1 gram. Starterji, kot tudi krmila za večje ribe, so izdelani iz zmesi različnih komponent, kot so: ribja moka, mesna moka, pivski kvas, moke različnih žit, vitaminski in mineralni dodatki,... Zarod, kot imenujemo ribe v tem obdobju, ob začetku krmljenja naselimo v vzrejne bazene, ki so različno oblikovani. Količina vode v njih ponavadi ne presega 5 m3. V tem zrejnem stadiju moramo ribe krmiti čim bolj pogosto zaradi dveh razlogov. Krme, ki pade na dno bazena namreč ne použijejo, poleg tega pa se morajo v tem obdobju šele "naučiti" iskati hrano. Zato je zelo priporočljivo, da se za krmljenje uporabljajo avtomatski krmilniki, ki krmo stalno in enakomerno dodajajo v bazen. Z rastjo postanejo delčki, ki jih ribe lahko zaužijejo vse večji.
 

Ribe z rastjo tudi "prerastejo" bazen in jih moramo preseliti v druge bazene ali kot temu pravimo v žargonu, morajo jih "razredčiti". O tem, koliko rib lahko naselimo v določen bazen, odloča velikost bazena, oblika bazena, količina vode, ki jo v bazen dovajamo v časovni enoti in temperatura vode. Voda mora namreč v bazen prinašeti dovolj kisika in iz bazena odnašati snovi, ki nastanejo pri prebavi in prasnovi.
 
Količina kisika, ki je raztopljen v vodi je odvisna od temperature vode. Višja kot je temperatura vode, manj je v njej raztopljenega kisika in obratno. Zato je mogoče v nek bazen ob istem dotoku vode, pri nižji temperaturi vode, naseliti več rib. Ker so ribe mrzlokrvne živali, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura enaka temperaturi okolja, bodo pri nižji temp. vode presnovni procesi potekali počasneje. Pri nižji temperaturi bodo ribe sprejemale manj hrane in porabile manj kisika, seveda pa bodo počasneje rasle.
 
Voda iz bazena odnaša odpadke, ki nastanejo pri prebavi. Zato mora imeti primerno hitrost. Seveda hitrost ne sme biti prevelika, saj bi drugače ribe porabile veliko energije za premagovanje vodnega toka. Pri določenem pretoku vode in določeni prostornini odloča o hitrosti vode v bazenu sama oblkia bazena. Presnova je pri majhnih ribah bolj živahna kot pri velikih. Zaradi tega določena masa majhnih rib potrebuje več kisika in izloči več odpadnih snovi, kot enaka masa večjih rib, če so seveda ostali pogoji enaki. Ti medsebojni odnosi so dokaj zapleteni in jih ne bomo podrobneje pojasnjevali. Enostavno pravilo pravi, da je za zrejo 100 kg postrvi od zaroda do konzuma, potreben pretok vode v količini enega litra na sekundo, če ima voda 10 C.
 

Tudi sama gostota rib v bazenu ne sme biti prevelika, čeprav pretok vode zagotavlja dovolj kisika in je konstrukcija bazena takšna, da ribe zlahka premagujejo vodni tok. Pri preveliki gostoti se ribe poškodujejo, pa tudi na sploh jim gosta naselitev ne prija, kar se kaže na počasnejši rasti, slabšem izkoriščanju krme in pogostejšem obolevanju. Na nekaterih ribogojnicah sicer zrejajo na 1 m3 kar do 100 kg odraslih rib, vendar je za zarod gostota 20 kg rib na m3 zgornja meja.
 
Ko ribe dosežejo določeno velikost jih poimenujemo z besedo mladice. Meja zarod mladice ni točno postavljena, vendar ponavadi štejemo za mladice postrvi s težo med 2 10 g. Takrat jih navadno preselimov nekoliko večje bazene za zrejo mladic ali pa v bazene, kjer bodo ostale ribe do konca pitanja. Ti bazeni so lahko različnih oblik in dimenzij vendar so običajno narejeni v oblkiki kanala dolgega od 20 do 50 m. Razmerje med dolžino in širino je 10 : 1, globoki pa so od 0,5 do 1,5 m. Lahko so enostavno izkopani v zemljo, včasih je dno pokrito s plastično folijo ali pa so v celoti izdelani iz betona, ki je lahko prebarvan z zaščitnimi barvami, prevlečen s plastičnimi snovmi ali celo obdan s keramičnimi ploščicami.

V zadnjem času se uporabljajo za zrejo postrvi tudi nekateri novi načini, kot so zreja postrvi v visokih valjih, tako imenovanih silosih in zreja postrvi v plavaločih kletkah, v jezerih in polslani vodi.

S povečevanjem teže ribe krmimo bolj poredko, tako da jih na koncu pitanja krmimo le dvakrat dnevno, medtem ko smo jih morali na začetku krmiti tudi 10 krat. Količina krme, ki jo moramo dnevno dajati ribam je odvisna od velikosti rib in temperature vode in znaša od 0,5 % do 3 % njihove telesne teže. Pri zelo nizkih temperaturah ribe skoraj ne zauživajo krme, pri temperaturah nad 18 C pa moramo količino krme tudi zmanjšati, ali pa s krmljenjem celo prenehati. S tem, da pri visokih temperaturah zmanjšamo količino krme preprečimo zadušitev, ki bi nastala kot posledica pomanjkanja kisika. Tega je v vodi pri visokih temperaturah že tako ali tako malo, velika količina zaužite krme pa povzroči, da ga ribe zaradi presnove in prebave potrebujejo več, kot bi ga , če jih ne bi krmili. Najprimernejše vode za zrejo postrvi so torej takšne, ki imajo čez celo leto temperaturo med 10 in 16 C.
 
Za vsak kilogram prirasta morajo ribe zaužiti od enega do dva kilograma krme, odvisno pač od kvalitete krme in pogojev reje. Krma ima okoli 40 % beljakovin. Potrebe po posameznih hranilih so za kalifornijsko postrv poznane do podrabnosti. Poleg suhih kompleksnih krmnih mešanic v oblkiki zrnc za manjše ribe in peletov za večje, se uporabljajo kot krma tudi klavnično odpadki ter morske ribe, ki niso primerne za človeško prehrano in odpadki, ki nastanejo pri predelavi morskih rib. Postrvi zrejamo do teže 200 300 g, ki je odvisna od temperature vode, količine in kvalitete krme ter drugih dejavnikov, dosežejo v času od 14 do 24 mesecev po izvalitvi.

V skupini enako starih postrvi se hitro pokažejo razlike v velikosti, zato moramo ribe večkrat sortirati, tako da jih razdelimo v kategorije znotraj katerih so živali po teži izenačene. Pri tem opravljamo tudi odbiro. Živali, ki so dosegle največjo težo in so tudi po zunanjem izgledu takšne, kakršne si želimo, uvrstimo v plemensko jato. S tem je zrejni ciklus zaokrožen.
 

Opisani rejski postopki veljajo predvsem za kalifornijske postrvi. Zreja drugih postrvjih vrst je bolj zahtevna. Te vrste zahtevajo naravno hrano, rastejo počasneje, so bolj plašne in pogosteje obolevajo. Zato se ponavadi ne zrejajo za meso, saj to ne bi bilo ekonomično. Največkrat jih že kot zarod ali mladice naselimo v potoke in reke.
 
Kot vidimo je zreja postrvi dejavnost, kjer je malo faktorjev prepuščenih naključju in je vse faze mogoče v večji ali manjši meri nadzorovati in uravnavati. To je pravzaprav popolnoma industrijski način živinorejske proizvodnje.
Tovarna močnih krmil EMONA v Ljubljani izdeluje popolno krmilo za ribe( postrvi) z imenom RI briketi.