Cof Tokrat vam predstavljam vabo, ki je skozi leta postala sinonim za sulčelov in vsakdo, ki se ima za resnega sulčarja jo ima v svojem repertoarju. Za sulčarje je cof to, kar je meps za ščukarja, ali pa silikonec za smuča(rja), pa vendar se tej vabi izkazuje premalo spoštovanja...

 

 

 

Piskur Tokrat vam predstavljam vabo, ki je skozi leta postala sinonim za sulčelov in vsakdo, ki se ima za resnega sulčarja jo ima v svojem repertoarju. Za sulčarje je cof to, kar je meps za ščukarja, ali pa silikonec za smuča(rja), pa vendar se tej vabi izkazuje premalo spoštovanja, ko večino leta po krivici leži na dnu škatle čakajoč na nekaj kratkih mesecev uporabe v sezoni lovopusta na sulca. Le redki pa so pripravljeni dati možnost cofu tudi pri lovu na druge ribje vrste, kot so ščuka, som, bass ali pa smuč, čeprav ni nobenega razloga proti.

Zgodovina cofa:
Kdo in kdaj je prvi dobil navdih za to, da je ustvaril imitacijo piškurja (oziroma skupine piškurjev med drstjo) in nanjo začel loviti sulca, ni znano. Tudi območje, kjer se cof uporablja je ozko omejeno na tiste reke, kjer najdemo sulca (Balkan in del Evrope). Drugje je v tej obliki docela nepoznan, se pa v morskem ribolovu (za Big Game) uporabljajo podobne vabe(ti. plungerji). Ker je bil cof vedno vaba, ki se je izdelovala v domačih delavnicah in nikoli serijsko, je bilo na voljo veliko kreativnega prostora, ki se je kazal v različnih pristopih h konceptu cofa. Sama oblika cofa se skozi leta ni bistveno spreminjala in je ostala več ali manj ista, so se pa zato precej spreminjali materiali iz katerih je cof sestavljen. Včasih je bil material za izdelavo "krakov" (pravzaprav so to piškurji) omejen na usnje, posušeno svinjsko in ribjo kožo, sčasoma pa se je število možnosti večalo, od raznih gum, sintetičnih niti, gumijastih cevk in dandanašnji najpopularnejšo možnost-silikon. Še zlasti slednja možnost je zelo prikladna, ker pušča veliko prostora za razne finese: silikon je različnih barv in oblik, lahko je aromatiziran, je lahko dobavljiv, najpomembnejši razlog za njegovo popularnost pa je nizka cena, kar je pri vabi ki se tako pogosto trga, pomembna lastnost. Tudi za glavo se uporabljajo različni materiali, ker pa mora biti le-ta dovolj težka da jo ne odnaša v hitri vodi, so to več ali manj kovine: svinec, medenina, baker, v morskih različicah pa tudi plastika. Glavo se lahko tudi pobarva, vendar so taki cofi redki.
Del naše (edinstvene) ribiške zgodovine so tudi piškurniki, ki so se uporabljali pred prepovedjo uporabe naravnih vab pri ribolovu sulca. Piškurnik se je izdelal iz večjega števila piškurjev, ki so se na začetku obtežili-v primeru ko piškurji niso bili dostopni, se je pa uporabila kaka druga riba, kot npr. večji klen ali podust. V bistvu je bila oblika ista kot pri današnjih cofih, samo da je pri piškurnikih bila vaba pravi piškur.


Izdelava cofa:
Cof je preprosta vaba, ki jo lahko z malo truda sami izdelate doma. Glavo, silikon in trnke je mogoče kupiti v vsaki trgovini z ribiškim priborom, paziti je le treba da so kvalitetni, potem pa potrebujete le še malo žice in že lahko začnete. Krakov se običajno da toliko, kolikor se jih lahko stlači v glavo (vsaj trije, do največ šestih). Trojčki naj bodo močni in veliki, ker sulca ne boste mogli zapeti z majhnimi trnki, zaradi slabih pa vam bo pobegnil.
Image
Vse kar potrebujete za izdelavo cofa: silikonski črvi, žica (jaz sem uporabljal 0.7mm), obroček, trojčki, preluknjana plastična kuglica in svinčena glava.
Image

Najprej na obroček nataknemo trojček, potem pa na obroček pritrdimo žico. Če imate kuglico, dodajte še njo. Sama kroglica ni nujna, menim pa da ima cof s kuglico lepšo akcijo.
Image
Če hočemo da ima cof dva trnka, potem na obroček dodamo še en sistem, kot je na drugi sliki-edino potem moramo drugo žico še enkrat oviti okoli prvega trojčka, da je cel sistem lepo poravnan. Trojčka naj bosta enake velikosti (na sliki je en manjši zato, ker nisem imel pri roki še enega iste velikosti).
Image

Sedaj moramo silikonce zvezati skupaj, vendar je treba paziti, da ne uporabimo pretanke vrvi, ker bi le-ta prerezala silikon. Alternativa je elastika ali pa lepljenje krakov, pri čemer se uporabljajo silikonska lepila.
Image

Image
Na koncu silikon "pokrijemo" z glavo, čez luknjo v glavi povlečemo žico in na drugem koncu naredimo uho, na katerega bomo potem med ribolovom navezali ribiško vrvico. Sedaj je pametno narediti še preizkus trdnosti tako da primete cof za trnek in za uho in povlečete kolikor močno lahko. Ko je cof pod obremenitvijo, boste videli, če je vse v redu in če je treba kaj popraviti.

Način lova:
Cof je vaba, ki se (po mojem mnenju) preveč ozko uporablja. Velika večina ribičev ga uporablja samo pri ribolovu sulca, nikoli pa pri ribolovu kake druge ribe. Cof je v bistvu jig in če se jigi uporabljajo pri ribolovu smuča, soma, bass in ščuke, zakaj potem nebi uporabljali cofa tudi pri ribolovu prej omenjeni vrst? Ker je cof tako preprost za izdelavo je sedaj, ko so skoraj vsa jezera in reke zaprte za ribolov, pravi čas, da si naredite nekaj različnih cofov, ki jih lahko med sezono preizkusite. Navsezadnje je rib vse manj in je vedno treba preizkušati nekaj novega, nekaj kar jim bo zanimivo in le koliko smučev je že videlo cof?
Cof se lahko vodi na dva načina: z njim lahko jigate, lahko pa ga enakomerno vlečete proti sebi. Kateri način vodenja uporabiti, je odvisno od razmer na vodi (alge, kje se riba zadržuje, čistost dna). Ker je cof težka vaba, ga je priporočljivo uporabljati v hitri vodi, kjer ga bo teza vabe lahko držala pri dnu, ali pa v zelo globoki vodi, kjer več ne dosežemo z voblerji(tu ze tako ali tako uporabljamo silikonce ali pa žlice). Seveda se lahko cof uporabi tudi v jezeru, kjer je globina samo 1.5m, vendar pa takrat njegova teza ne pride do izraza. Se več-lahko se zgodi da nas bo ovirala, ker nam bo cof prehitro potonil, da bi lahko kontrolirali njegovo tonjenje in ga vodili okoli podvodnih ovir. Ta problem se da zaobiti ze pri sami izdelavi, z uporabo lažjih glav in silikoncev. Zaradi tega je dobro izdelati čim več različnih cofov, kjer uporabimo glave različnih tez in silikonce različnih dolžin in barv, tako da smo
pripravljeni na različne razmere na vodi.

Cof

Se nekaj o piškurjih:
Piškurji se zelo prepoznavni organizmi, ki jih lahko nepoznavalec zamenja samo z jeguljo. Vendar pa imajo piškurji za razliko od rib (piškurje večina ne uvršča med ribe) samo hrbtno plavut, ki se lahko nadaljuje v repno plavut, in zelo prepoznaven prisesek z drobnimi zobci. Pri nas je prisotnost piškurjev slabo raziskana in v literaturi se najdejo navedene, kot pri nas živece, različne vrste: laški, morski, rečni in potočni(jadranski in donavski), pri čimer sta najpogostejši vrsti potočni(manjše reke in potoki) in laški piškur(porečje Vipave). Piškurji hrano iščejo na predelih, kjer se odlaga organski drobir, droben pesek in mulj, kjer se prehranjujejo z manjšimi organizmi, algami in praživalmi. Nekatere vrste (morski piškur) so tudi zajedavci, ki se prisesajo na ribe in tako povzročajo znatno škodo, ker ribe zaradi posledic pogosto poginejo. Drstijo se v čistih vodah s peščenim ali prodnatim dnom, od januarja do junija, po drstitvi pa poginejo. Po valitvi se ličinke zarijejo v pesek ali mulj, dokler se ne preobrazijo v odraslo žival. Piškurje ogrožajo regulacije vodotokov, ker izginjajo prodišča kjer se drsti in muljasti nanosi, kjer se zadržujejo ličinke, deloma pa tudi onesnaževanje.

 

Zobje